Slovenija sodi med države, kjer je stopnja zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom tradicionalno visoka in ostaja takšna tudi po rojstvu otrok. V Evropski uniji se mnogo držav sooča s težavo, kako zadržati ženske na trgu dela, ko postanejo matere. Med razlogi, da Slovenija teh težav nima, so dostopna in dobro organizirana mreža vrtcev, možnost podaljšanega bivanja in jutranjega varstva za otroke nižjih razredov osnovne šole, topli obroki v osnovnih šolah, organizirani šolski prevozi, možnost (subvencioniranega) obroka v srednjih šolah in subvencionirana študentska prehrana.
Ker so v Sloveniji še vedno ženske tiste, ki v večji meri skrbijo za gospodinjska opravila in otroke, takšni ukrepi pripomorejo zlasti k lažjemu zaposlovanju žensk.
Slovenija ima tudi eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka. Kljub temu pa na tem področju ženske in moški niso v enakem položaju in ne prevzemajo enakovrednega deleža skrbstvenega dela. Na področju plačanega dela so ženske zaradi materinstva pogosto v slabšem položaju kakor moški.
Uspešno usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je eden od pomembnih predpogojev za ekonomsko neodvisnost, zato je nujna večja vključenost moških v skrbstveno in gospodinjsko delo na eni strani, na drugi strani pa je potrebno prevetriti obstoječ sistem storitev in možnosti, ki jih imajo ljudje s skrbstvenimi obveznostmi v svojem lokalnem in delovnem okolju.
Družbene spremembe – zlasti na področju plačanega dela – namreč prinašajo drugačno okolje tudi za vse s skrbstvenimi obveznostmi: sodobne tehnologije omogočajo stalno dosegljivost in nemalokrat jo delodajalci od zaposlenih tudi pričakujejo, podaljševanje delovne dobe pomeni, da družine z majhnimi otroki ne bodo več mogle računati na pomoč babic in dedkov; staranje prebivalstva prinaša več skrbstvenih obveznosti; zaradi višanja starosti ob rojstvu prvega otroka bo v družbi vedno več ljudi z dvojnim skrbstvenim bremenom: za svoje mladoletne otroke in za svoje ostarele starše itd.
Dodatno branje
- Enakost spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih. 2012. MDDSZ
- OECD – Cooking, caring and volunteering: Unpaid work around the world. 2011. (Miranda Veerle) Članek je v angleščini, podatki veljajo za Slovenijo)
- Care in Contex: Men's Unpaid Work in 20 Countries, 1965-2003. 2006. (J. Hook)
- Izvajanje Pekinške platforme za akcijo: Ženske in gospodarstvo. 2011. EIGE. Publikacija je v angleščini, nemščini, francoščini in poljščini.
- Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine. Priročnik. 2016. (Živa Humer Andreja Poje Mojca Frelih Irena Štamfelj)
- Očetje. Kratke zgodbe o sodobnem starševstvu. 2016. (uredila Živa Humer, Iztok Šori)
- Spremembe očetovstva: moški med delom in starševstvom (Majda Hrženjak, Živa Humer, Mojca Frelih, Iztok Šori, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Janez Štebe, Janja Vuga Beršnak, Andreja Poje, Irena Štamfelj)
- Izmenjava dobrih praks članic EU – področje usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja:
- Kakšna je vloga očeta in matere v času zgodnjega starševstva? (Jesper Juul)
- ODA - Očetje in delodajalci v akciji
Podatkovne baze
Organizacije
Zakonodaja